»V šestih tednih sem izgubil 25 kilogramov. Na svoje noge se pač nisem mogel postaviti.«

»Po mesecu dni imajo težave vsaj tri četrtine bolnikov, ki so imeli tudi lahke oblike bolezni. Po pol leta ima težave manj ljudi, nekateri pa imajo hude težave še po letu dni.«

»Najraje bi pozabila vse, kar je bilo, vso prisilo. A pozabiti se ne da. Nekako skriješ, zakriješ tisto, kar je bilo slabo.«

»Zapleti, ki se v nekaj dneh popolnoma umirijo.«

»Ne morem premikati rok in nog. Ne morem se popraskati po nosu, telefonirati ali sam jesti.«

»Sem v tehničnem limbu, sedim in čakam. Apelirala bi tukaj na državo, da državljanom omogoči našo ustavno volilno pravico.«

»Od nekdaj sem si želela uporabiti domač les, ki je rastel v tem gozdu, a se oče s tem lesom ni hotel kaj dosti ukvarjati, pravzaprav je že skoraj podpisal pogodbo za prodajo zemljišča skupaj z gozdom na njem. Težko ga je bilo prepričati, da se drevesa najprej posekajo in šele nato proda zemljišče.«

»Težko je bilo priti do kakršnih koli informacij, nisem si predstavljala, da napotitev na invalidsko komisijo lahko pomeni, da me bodo začasno invalidsko upokojili.«

»Precej težko se je izpostaviti, ker daješ v takem pogovoru del sebe, svoje osebnosti in nekaj svojega intimnega dela drugim.«

»Do epidemije jih je prišlo preveč, tako študentov kot šolarjev. Zdaj pa se je tako umirilo, da nihče več ne vpraša za delo.«